Prezračevalne naprave garantirajo obstojnost gradbenih materialov in ustvarjajo zdravo ter udobno bivalno okolje v dobro izoliranih stavbah.
Energetske prihranke omogoča kombinacija dodatne izolacije zgradbe in uporaba prezračevalnega sistema z izrabo odpadne toplote. Izraba odpadne toplote z ventilatorji (EC tehnologijo) vodi k izboljšanju energetske učinkovitosti in prihranku stroškov za ogrevanje.
Neželene snovi ostanejo zunaj, porabljen zrak pa se nadzorovano in učinkovito obnavlja. Vlaga se odstranjuje kar preprečuje nastajanje plesni, ohranja gradbene materiale in zagotavlja ohranjanje vrednosti nepremičnine.
PREMIŠLJENE REŠITVE
Poleti hlad, pozimi toplota
Namen uporabe prezračevalnih sistemov
Rekuperatorji so prezračevalne naprave, ki imajo vgrajen zračni prenosnik toplote s katerim zmanjšamo energijske prezračevalne izgube. Prezračevalna naprava je v sklopu ostalih elementov prezračevalnega sistema namenjena zagotavljanju kvalitetnega bivalnega okolja v smislu odvajanja viškov vlage, vonjav, škodljivih snovi (topila, laki, …), CO2 ter dovodu svežega zraka bogatega s kisikom. Z razvojem sodobnih izolativnih materialov se je izredno povečala tudi zrakotesnost sodobne gradnje, s čimer se je pojavila potreba po prisilnem prezračevanju. Tega lahko nadgradimo z vračanjem toplote odpadnega zraka (rekuperacija). Ker z odpiranjem oken (kot edini ročni način prezračevanja) ne moremo dosegati usmerjenega gibanja zraka od čistih prostorov proti obremenjenim, ne moremo doseči optimalne prezračenosti vseh prostorov. Ker ne odpiramo dovolj pogosto, izgubljamo dragoceno energijo skozi odprto okno. Zato se je prezračevanje z rekuperacijo začelo uveljavljati tako pri novogradnjah kot tudi pri sanaciji obstoječih objektov.
Način delovanja prezračevalnih sistemov
Prezračevalna naprava je srce vsakega prezračevalnega sistema. Večina prezračevalnih naprav s toplotnim izmenjevalcem (rekuperator) se sestoji iz izoliranega ohišja, dveh zmogljivih tihih in varčnih EC ventilatorjev, zračnega toplotnega izmenjevalca (lahko je entalpijski (pozimi vrača do 65 % vlage – zrak ni presuh)), varnostnega električnega predgrelca (preprečitev zmrzali kondenzata pozimi), avtomatskega motornega by-passa (obvod izmenjevalca v poletnih nočeh za pasivno pohlajevanje), vsemi potrebnimi temperaturnimi tipali, filterskega dela (G4 + F7 filtracija) in kompletne avtomatike (stenski nastavljalnik s tedensko programsko uro, kaminsko funkcijo, opozorilnikom za menjavo filtrov, …). Pri lokalnih prezačevalnih enotah vsi našteti sestavni deli niso v uporabi, saj jih zaradi kompaktnosti in majhnosti lokalne enote ne moremo vgraditi (by-pass in predgrelec).
Prezračevalna naprava dovaja sveži filtriran zunanji zrak v čiste prostore stanovanja (spalnica, dnevna soba, otroške sobe, pisarna, …) in iz obremenjenih prostorov (kuhinja, WC, kopalnica, pralnica, …) istočasno odvaja z vlago in vonjavami obremenjen zrak z višjo vsebnostjo CO2. Ventilatorja peljeta zrak skozi toplotni izmenjevalec, kjer se na veliki površini srečujeta obremenjen zrak na eni strani lamele in svež zrak na drugi strani lamele. Na ta način ohranjamo prijetno bivalno temperaturo v objektu brez večjih temperaturnih izgub, ob tem pa se obremenjen in svež zrak nikjer ne mešata.
V poletnem času s tem principom ohranjamo v objektu hlad, v zimskem času pa toploto. Ker ima toplotni izmenjevalec zelo veliko površino se ohranja tudi čez 90 % energije v prezračevanih prostorih (odvisno o prezračevalne stopnje in modela rekuperatorja). Izmenjavo toplote je možno nadgraditi s prenosom vlage preko lamel entalpijskega toplotnega izmenjevalca, ki v zimskem času vrača delež vlage (do 65 %) iz odpadnega v čist dovodni zrak, s čimer preprečimo dovod presuhega zraka. Ker ta mehanizem deluje po principu higroskopnosti polnila v lamelah (kristalinična sol), poteka prenos vlage nazaj v prostor samo pozimi. V poletnem času se temperaturna slika obrne in je zunaj bolj toplo kot v objektu, s čimer dosežemo nekaj dodatnega razvlaževanja poleti, kar je tudi zaželjeno.
